April, 2008 Arhiv

Apr 15

Že dolgo, dolgo tod nisem zapisal nič. Pa ne zato, ker bi ne bilo nič kar bi me razpizdilo. Bolj je to, da ni časa, ki bi dopuščal kakovostno bentenje. Pa vseeno en preblisk.

 Že ob novemberskem napihovanju vladnih in ne-še-vladnih politikov o tem koliko medu in mleka bode prineslo presedovanje evropski uniji, me je vsakokrat zgrabilo nekaj med fizično slabostjo in histeričnim smehom. Pravzaprav se mi je zdelo da nam bo presedovanje, razen priložnosti, da evropski politični oder zavzamejo politiki dvomljivih sposobnosti ter jako kmetskega videza nekaj ter nekaj fotosešnov za Ruplovo Meto, prineslo le gužvo na cestah.

 In tako je bilo. Ni ga dneva, ko ne bi po Celovški par policistov stegujoč se iz svojih z modro-rdečimi lučkami okrašenih oktavij s simuliranjem forhenda Bjorna Borga  mimoidoče opozarjalo, da se bo v zelenem vitotu označenim z otroško percepcijo Triglava in morja pravkar mimo zapeljal nihče drug kot pomočnik malteškega državnega sekretarja zadoženega za vzrejo repe in njegova boljša polovica, ki ji je Slovenija res všeč. Ker, če je stopnja obiska višja, denimo vsaj nizozemski sekretar za moderni himalaizem, se nadnje dvigne en policijski helikopter, za vse še višje obiske pa damo v luft kar oba. In tako je bilo tudi danes. Da bi, kdorkoli je danes na pomembnem obisku, katerega najpomembnejši sklep bo ali bodo po kosilu jedli kremšnito ali prekmursko gibanico, si je zaslužil dva helikopterja, ki sta brnela nad mojim delovnim mestom in me motila pri mojem ustvarjalnem procesu.

Menda, če teh helikopterjev ne bi bilo, bi dotičnega gosta čakala neizogibna, boleče in nadvse nadležna smrt v rokah Gunceljske celice brutalne slovenske teroristične organizacije ‘Nasprotujemo postavitvi veterne elektrarne na Plešivici in smo za preselitev deponije iz Tenetiš’.

Hmm… Ali pa dosegajo prav obratno. Ker me vsakič, ko gre mimo tisti zeleni vito, na katerega me opozarjata titova pionira, ki sta rutko zaenjala z liziko, bolj drži da bi onega kekca ki ga prevažajo ustavil in skloftal in ga poslal domov štet repo, postrvi ali karkoli za kar so ga volovci pooblastili. A se ne morjo zment v bifeju na Brniku karkoli so se imeli za zment in potem vsak k sebi. Ali OK, če še pridejo od daleč naj grejo na Brdo, pomlatijo pečenico s kisilim zeljem in potem vsak k sebi. Vemo, da je Slovenija lepa. Res ne rabim, da mi to zaupa žena finskega ministra za ledenike.Še lepša bi bla, če se ne bi oni prevažali gor in dol in če bi naši vrli ministri več delali in se manj slikali.

  • Share/Bookmark

Bentilnik